SLOVAR ZAVAROVALNIH IZRAZOV

amortizacija: postopno zmanjševanje vrednosti objektov ali opreme zaradi starosti in obrabe;

dejanska vrednost: nova vrednost objekta ali opreme zmanjšana zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija);

dodatne nevarnosti: tiste nevarnosti, ki jih je pri določeni vrsti zavarovanja možno dodatno zavarovati z doplačilom premije;

dvojno zavarovanje: zavarovanje istega objekta ali iste stvari pri dveh ali več zavarovalnicah pred isto nevarnostjo za isti interes in isti čas, pri čemer seštevek zavarovalnih vsot presega vrednost zavarovane stvari (zavarovalnice ponavadi tega ne vejo);

gradbena vrednost: vrednost novega objekta, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter vgrajene opreme;

gradbeni razred: razvrstitev posameznega objekta na osnovi načina gradnje in uporabljenih materialov za nosilno konstrukcijo in strešno kritino;

fizična oseba: človek kot nosilec pravic in obveznosti (človeški posameznik ne glede na spol z imenom in priimkom);

jamstvo: čas, ko zavarovalnica jamči za povračilo škode zaradi zavarovanih nevarnosti (začetek in konec mora biti vpisan v polici);

klavzula: tretja stopnja zavarovalnih pogojev, ki zelo ozko ureja določeno zadevo v splošnih ali posebnih pogojih in se vedno nanašajo na neke druge pogoje (zavarovanje po klavzulah je možno sklepati le kot dodatek nekemu drugemu zavarovanju);

nadzavarovanje: zavarovanje objektov ali stvari za višjo zavarovalno vsoto, kot znaša dejanska vrednost objekta ali stvari;

nevarnostne okoliščine: okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so podlaga za obračun premije (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije, spremembe namembnosti objekta ali dela objekta ipd.);

nova vrednost: gradbena vrednost (stroški gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter vgrajene opreme) novega objekta ali nove zgradbe, pri opremi pa nabavna vrednost nove opreme;

odbitna franšiza: pogodbeno določen znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila (soudeležba zavarovanca pri škodi);

odškodnina: znesek, ki ga zavarovalnica po zavarovalni pogodbi plača tretji osebi;

paketno zavarovanje: zavarovanje vsaj dveh različnih nevarnosti pri isti zavarovalnici;

podzavarovanje: zavarovanje objektov ali stvari za nižjo zavarovalno vsoto, kot znaša dejanska vrednost stvari;

polica: listina o zavarovalni pogodbi;

poplavni razred: razvrstitev krajev in naselij po območjih na osnovi verjetne pogostosti poplavljanja;

posebni zavarovalni pogoji: druga stopnja zavarovalnih pogojev za določeno podvrsto zavarovanja, po katerih je možno sklepati zavarovanja v povezavi s splošnimi pogoji na katere se nanašajo;

pravna oseba: pravno priznana skupnost z namenskim premoženjem kot nosilec pravic in dolžnosti (delniška družba d.d.; družba z omejeno odgovornostjo d.o.o.; družba z neomejeno odgovornostjo d.n.o.; samostojni podjetnik s.p.);

premija: znesek, ki ga zavarovalec plača po zavarovalni pogodbi;

premijski cenik: cenik za sklepanje zavarovanj s premijskimi stopnjami;

premijski sistem: premijski cenik s premijskimi stopnjami in navodili za sklepanje zavarovanj (v njem so tudi komentarji, razlage, primeri, ipd.);

pro rata temporis: obračunavanje premije v primerih, ko zavarovanje ne traja toliko časa kot je to določeno v premijskem sistemu po načelu premosorazmernosti (če je premija v premijskem sistemu določena za eno leto, zavarovanec pa želi zavarovanje za 45 dni, se letna premija deli s 360 dni in pomnoži s 45 dni);

respiro rok: rok v katerem se pravice in obveznosti iz zavarovalne pogodbe podaljšajo;

skadenca: rok za plačilo obveznosti; zapadlost;

sozavarovanje: zavarovanje (zavarovalna pogodba) sklenjeno z vec zavarovalnicami, ki so se sporazumele o tem, da bodo skupaj trpele in delile nevarnost; vsaka izmed zavarovalnic, ki so navedene v zavarovalni polici, odgovarja za popolno zavarovalnino oziroma odškodnino iz svojega dela obveznosti;

splošni zavarovalni pogoji: zavarovalni pogoji za določeno vrsto zavarovanja, po katerih je možno sklepati samostojna zavarovanja;

stroški čiščenja in rušenja: nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi stroški za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližnjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje;

temeljne nevarnosti: tiste nevarnosti, ki so zavarovane, čim je sklenjena polica za določeno vrsto zavarovanja;

teroristično dejanje: nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del;

tretja oseba: fizična ali pravna oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka zavarovalne pogodbe;

večkratno zavarovanje: zavarovanje istega objekta ali iste stvari pri dveh ali več zavarovalnicah pred isto nevarnostjo za isti interes in isti čas, pri čemer seštevek zavarovalnih vsot ne presega vrednosti zavarovane stvari (zavarovalnice ponavadi tega ne vejo);

začasno zavarovalno kritje: kritje zavarovalnice od izdaje ponudbe do začetka pravega kritja, kadar še niso znani vsi podatki za izdajo zavarovalne police ali kadar je potrebno kritje zavarovalnice pred izstavitvijo zavarovalne police (za čas začasnega kritja izda zavarovalnica potrdilo o kritju);

zavarovalec: oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;

zavarovanec: oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan (zavarovalec in zavarova-nec sta ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun);

zavarovalna vrednost: vrednost zgradbe ali stvari, ki so zavarovane (lahko je dejanska vrednost, lahko pa tudi nova vrednost);

zavarovalna vsota: zgornja meja obveznosti zavarovalnice po posameznem zavarovalnem primeru;

zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica po zavarovalni pogodbi plača zavarovancu;

zavarovalni kraj: lokacija, ki je navedena v polici in na kateri se nahajajo zavarovane stvari (običajno so to kraji v Republiki Sloveniji);

zavarovalni primer: nastanek škode na zavarovanem premoženju zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti;

zavarovanje na tuj račun: zavarovanje v svojem imenu na račun druge osebe, vendar se pravice iz zavarovalne pogodbe ne morejo uveljavljati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.

dragocenosti: denar, vrednostni papirji, dragi kamni, plemenite kovine in predmeti iz njih, pravi biseri, ročne ure vrednosti nad 500 EUR ter orožje in strelivo, za katerega ima zavarovanec uradno dovoljenje, ne glede na njihovo vrednost;

dvorišče: ograjen prostor okoli hiše (če prostor ni ograjen, se za dvorišče smatra površina okoli hiše v krogu s polmerom 50 m);

etažna lastnina: stanovanjski in pomožni prostori v večstanovanjskem objektu (bloku ali hiši) s pripadajočim deležem na skupnih prostorih in delih objekta;

koristna površina prostora: površina izmerjena med notranjimi stenami prostora; koristna površina objekta pa je vsota koristnih površin posameznih prostorov;

ležak: velik sod oziroma posoda za shranjevanje tekočine;

naseljenost objekta (stanovanjske hiše ali etažne lastnine):

• stalno naseljen objekt je tisti, v katerem ima zavarovanec stalno prebivališča, oziroma če je naseljen najmanj 270 dni na leto;
• občasno naseljen objekt je tisti, v katerem zavarovanec nima stalnega prebivališča, oziroma če je naseljen manj kot 270 dni na leto;

ognjišče: del štedilnika ali peči, v katerem se kuri, oziroma je v osnovi namenjeno zato, da je v njem prisoten ogenj (plamen);

povprečna starost objekta: računska starost objekta, ki se upošteva pri določanju dejanske vrednosti objekta, ki je odvisna od osnovne starosti objekta, leta adaptacije ali rekonstrukcije in vrste ter obsega del, ki so bila na objektu izvedena (če je objekt star 100 let, pa je bil pred 10 leti adaptiran, lahko rečemo, da je njegova povprečna starost nekje med 10 in 100 leti.);

povprečna starost stanovanjske opreme: računska starost (aritmetična sredina) stanovanjske opreme, ki se določa na osnovi dejanske vrednosti vnaprej določenih različnih sklopov stanovanjske opreme (kopalnica, kuhinja, spalnica, televizor in hladilnik);

pomožni prostori: prostori v stanovanjski hiši, etažni lastnini ali ločenih objektih v okviru dvorišč, ki niso namenjeni bivanju (klet, podstrešje, terasa, balkon, garaža, uta, lopa, nadstrešek ipd.);

predmeti večjih vrednosti: umetniški predmeti (slike, kipi ipd.), zbirke (filatelistične, numizmatične ipd.), krzno in dragocene preproge, ne glede na njihovo vrednost;

pritikline: prizidki in nadstreški, ki se držijo osnovnega objekta;

stanovanjski prostori: prostori v stanovanjski hiši ali etažni lastnini, ki so namenjeni bivanju (soba, kuhinja, hodnik, stopnišče, kabinet, kurilnica, shramba, kopalnica, WC, ipd.);

stroški ponovnega projektiranja in nadzora: stroški načrta za obnovo, stroški za nadzor nad obnovo objekta;

stroški selitve, skladiščenja pohištva in nadomestnega bivanja brez obratovalnih stroškov: stroški za preselitev (najem tovornjaka ali selitvenega servisa), stroški najema prostora za skladiščenje pohištva v času obnove objekta, najemnino za bivanje v najetem stanovanju za čas obnove objekta), niso pa kriti tekoči obratovalni stroški (elektrika, voda, telefon, kanalščina,...);

stroški svetovanja: stroški, ki jih ima zavarovanec s pridobivanjem nove dokumentacije in z obnovo poškodovanega premoženja;

trdno vgrajen sef: vzidan sef ali blagajna oziroma sef ali blagajna pritrjena na nek kos pohištva, ki ga ne more odnesti en sam človek;

zaklenjeno hranišče: prostor, kamor se shranjujejo vredni ali nevarni predmeti (za denar, vrednostne papirje, drage kamne, plemenite kovine in predmete iz njih ter prave bisere je to trdno vgrajen sef, za orožje in strelivo pa posebej prirejena omara);

eksplozija: nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju (pri posodah: kotlih, ceveh ipd., se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom);

indirektni udar strele: prenos učinka strele po električnih ali podobnih vodnikih na zavarovano stvar;

izlitje vode iz akvarija: iztek vode iz počenega ali razbitega akvarija;

izliv vode: iztek vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega pride zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja, okvare armatur ali tesnil oziroma zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;

• tudi izbruh pare iz naprav za toplovodno in parno gretje;

iztek ali lekaža: izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd) in cevovodov, zaradi počenja posode ali cevi oziroma nepričakovane okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina;

manifestacija oziroma demonstracija: organizirano ali spontano javno izražanje razpoloženja skupine Ijudi;

navadna tatvina: tatvina stvari, ki niso bile v zaklenjenih ali zaprtih prostorih;

osebna odgovornost: odnos zavarovanca do škode, ki jo je povzročil tretjim osebam ali njihovemu premoženju (kot lastnik ali uporabnik stanovanjske hiše, etažne lastnine ali stanovanjske opreme);

padec zračnega plovila: padec zračnega plovila katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon, zmaj, padalo ipd.) na zavarovano stvar ali udarec kateregakoli zračnega plovila v zavarovano stvar;

poplava: če stalne vode (potoki, reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer;

• tudi hitro poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik);
• tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljenja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari;

potres: naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje;

požar: ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo;

razbitje stekla: razbitje ali lom stekla v zavarovanih stvareh;

rop: odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje ali zdravje zavarovanca ali člana njegovega gospodinjstva;

snežni plaz: zdrs snežne gmote s planinskega pobočja;

strela: učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo;

strojelom vgrajenih instalacij: vsako poškodovanje vgrajenih instalacij zaradi napak v materialu, delovanja električne energije, kratkega stika, zmrzali, nadpritiska in podpritiska, zatajitve naprave za zaščito, udarca ali mehanskega sunka;

teža snega: učinek snežnih padavin na zavarovano stvar;

toča: padavine v obliki večjih ledenih zrn, ki pri padcu poškodujejo ali razbijejo zavarovano stvar;

udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca: trk motornega vozila oziroma premičnega delovnega stroja, katerega lastnik ni zavarovanec, v zavarovano zgradbo;

udarec zavarovančevega motornega vozila: trk zavarovančevega motornega vozila oziroma njegovega premičnega delovnega stroja v zavarovano zgradbo;

uničenje živil v zamrzovalniku: sprememba na shranjenih živilih, ki živila naredi neuporabna za prehrano;

vandalizem: objestno dejanje oziroma poškodovanje ali uničenje zavarovanih stvari brez pravega razloga ali namena;

vdor meteorne vode s strehe: zalitje zavarovanih stvari z meteorno vodo s strehe zaradi zamašitve žlot, žlebov ali odtočnih cevi s točo ali s stvarmi, ki jih nanese zadnje neurje ali če redno čiščeni in ustrezno dimenzionirani žlebovi ali odtočne cevi zaradi preobilice padavin meteorne vode ne zmorejo dovolj hitro odvajati s strehe;

vihar: veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro, kar pomeni 8. stopnjo po Beaufortovi lestvici (šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval okoliške dobro vzdrževane zgradbe);

vlomska tatvina:

• vlom v zaklenjene prostore z razbitjem ali vlomom vrat, okna, zidu, strehe, stropa ali poda;
• vlom v zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih, če je v te prišel na način, ki se po teh določilih šteje za vlomsko tatvino;
• vstop v prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod, če je potrebno pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
• vstop v prostor, ki ni v pritličju ali kleti, skozi odprto okno;
• odprtje zaklenjenih prostorov s ponarejenim ključem ali drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
• odprtje prostora ali hranišča, kjer so zavarovane stvari, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če se do takega ključa pride z vlomsko tatvino ali z ropom;
• navadna tatvina v času, ko so prostori zaklenjeni, če se je storilec v prostrorih skril, ko so bili še odklenjeni;
• navadna tatvina stvari z balkona, ki ni v pritličju;

zemeljski plaz:

• zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča;
• drobirski tok kot gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode;
• utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal;

zmrzal: zamrznitev vodnih ali toplovodnih instalacij;

žled: ledena obloga na zavarovanih stvareh.